Zagotavljamo prevajalske in informacijske storitve najvišje kakovosti!
Kdo smo
Janez Kadivec, direktorŠe vedno se spominjam dveh odločilnih trenutkov, ki sta imela močan vpliv na moje življenje in delo. Prvi je bil pri 8 letih. Teti sta mi prinesli bumerang s potovanja po Avstraliji. Kaj storiti s to »opremo«? »Preberi navodila«, sta mi dejali. To je bil prvi dokument, ki sem ga imel priložnost prevesti. Drugi odločilni trenutek je bil pri 14 letih, ko sem prvič obiskal računalniški center v podjetju, kjer je delala moja sestra. Ko sem vstopil v center, sem bil popolnoma navdušen. Rekel sem: »To hočem početi vse svoje življenje.« Tako je moje življenje posvečeno prevajanju informacijske tehnologije. Vedno sem stremel k popolnosti pri vsakem delu, ki mi je bilo zaupano. Zavedam se učinka bumeranga – to, kar daš, se ti običajno povrne. |
|
Jože Kadivec, vodja projektovKoordiniranje in upravljanje sta moja stalna spremljevalca že od otroštva. Kot najmlajši četrti otrok sem se vedno trudil poskrbeti za to, da so se stvari v naši družini odvijale brez težav. Med odraščanjem sem imel priložnost srečati in spoznati različne stvari, vendar so se mi računalniki zdeli dovolj zanimivi, da sem to študiral do magisterija. Danes združujem svoje znanstveno znanje s strastjo do komunikacije, jezikov, kognitivnega področja ter drugih z družbo povezanih področjih, da počnem to, kar imam rad in v čemer sem dober – pomagati povezovati ljudi in njihove ideje. |
|
Manica Posega, lingvistkaOd nekdaj so me zanimale različne stvari, vendar je včasih težko najti čas za vse in včasih nekatere izpodrini naslednja stvar, ki mi vzbudi zanimanje. Jeziki, za razliko, so stalnica v mojem življenju in od trenutka, ko sem se začela učiti tuje jezike v šoli, sem vedela, da si želim početi nekaj, kar bo povezano z njimi. Prevajanje se je izkazalo za odlično igro, pri kateri se lahko igram z besedami in se ne naveličam iskanja in dodajanja novih igrač v svojo zbirko. |
|
Vinko Kurzweil, vodja razvoja programske opremeNa začetku srednje šole sem hotel postati vojaški pilot. Bila je tesna odločitev, ampak so mi svetovali, naj ne grem po tej poti, saj moja zobna slika ni bila ravno bleščeča. Kljub temu pa se v svojem življenju in profesionalni karieri še vedno »bojujem« in trem oreščke, ki mi jih ponuja računalniški svet. Moji spomini na luknjanje kartic, razvrščanje le-teh in obdelovanje neskončnih listov papirjev s podatki segajo v 1970. leta. To so bili dobri časi. Takrat smo datume vnašali v obliki LLMMDD. Zavedali smo se, da bo oblika LL delovala samo do leta 2000. Takratni šef se je pošalil, da to ne bo več naš problem, saj kdo bo vendar delal kot programer leta 2000. Problem je bil rešen, jaz pa sem še vedno tukaj. |
